Splošno opis obstoječega stanja vodovodnega sistema

Obstoječi vodovodi, ki potekajo od zajetja Trebija gravitacijsko oskrbujejo Občini Gorenja vas – Poljane in Škofja Loka. Obstoječi cevovodi so zaradi zgodovinske povezanosti obeh občin in skupnega vodnega vira med seboj prepleteni in povezani na večjem delu Občine Gorenja vas – Poljane.

Voda iz zajetja Trebija oskrbuje prebivalce naselij Trebija, Podgora, dela Hotavelj, Gorenje vasi, Dolenje Dobrave, Gorenje Dobrave in Dobravšc gravitacijsko. Cevovodi preko katerih se gravitacijsko transportira voda iz zajetja Trebija do zgoraj citiranih naselji so dotrajani, hidravlično poddimenzionirani in zaradi velikih nihanj tlakov pogosto prihaja do poškodb in posledično do motenj v preskrbi s pitno vodo. Edina nabira vode je v obstoječem VH Tabor, ki je kapacitete 100 m3, kateri je lociran na Taboru nad Gorenjo vasjo in je za današnje potrebe premajhen, predvsem pa je prenizko lociran. Zaradi premajhnega preseka transportnega cevovoda, dotrajanosti cevovoda in konfiguracije terena, pogosto prihaja do motenj v dobavi vode potrošnikom. Največje pomanjkanje vode je v višje ležečih predelih na območju Trebije, Podgore in Gorenje vasi, kjer je zaradi prenizkih tlakov v omrežju motena dobava vode porabnikom. Največji problem pa predstavljajo nezadostne zaloge pitne vode zlasti v sušnem obdobju, kar ima za posledico pomanjkanje vode oz. prekinitve ter motnje pri dobavi pitne vode.

Na območju naselja Todraž ni urejene oskrba s pitno vodo za prebivalce naselja Todraž . Javni vodovod je zgrajen samo do Gospodarske cone Todraž. Območje Todraža nima zagotovljene ustrezne pitne vode, ker oskrba iz lastnih vodovodov ni ustrezna.

Obstoječi vodovodni sistem Poljane se oskrbuje z vodo iz zajetja spodnja Hotovlja (zajetje Milostovka).

Cevovodi preko katerih se voda gravitacijsko transportira iz zajetja spodnja Hotovlja, so dotrajani, hidravlično poddimenzionirani in zaradi velikega nihanja tlakov pogosto prihaja do poškodb in posledično do motenj v preskrbi s pitno vodo.

Nihanja tlakov v sistemu so stalna in velikostnega reda 3-4 bare. Sistem se v času poškodbe izprazni, kar pomeni da najvišje ležeči porabniki, kjer so na hišnih priključkih vgrajene naprave za dvig tlaka, posledično ostanejo brez vode (podtlak na sesalni strani črpalke). Na sistemu se v času polnjenja nižje ležeče nabire s črpališčem za območje Dobenske Amerike, zaradi dopustnega velikega trenutnega dotoka v nabiro po dovodni cevi s plovnim ventilom pojavijo v cevovodu vodni udari. Črpališče prečrpava vodo v višje ležeči obstoječi vodohran Dobenska Amerika kapacitete 100 m3. V času obratovanja prečrpališča, ko se zgoraj citirani vodohran polni, v sistemu nastajajo motnje pri oskrbi z vodo, zaradi poddimenzioniranosti primarnega dela cevovoda.

Centralni vodohran Poljane v I. tlačni coni sodeluje v oskrbi z vodo le zaradi konic v času prekomernega polnjenja vodohrana Dobenska Amerika in v času zmanjšane izdatnosti zajetja Hotavlje (do 6 l/s). Vodohran Poljane je v času normalnega obratovanja vodovodnega podsistema Poljane izven funkcije. Obstoječi vodohran Poljane je dotrajan in lociran prenizko, zato je predvideno, da se z izgradnjo novega VH Kovnica opusti njegova uporaba.

Največji problem obstoječega vodovodnega sistema predstavljajo:

  • tlak v sistemu, kjer so odjemalci priključeni direktno na cevovod iz samega zajetja je tlak prenizek, zato mora imeti vsaka hiša svojo lastno hidroforno postajo,
  • akumulacija vode (vodohrani), katera sploh ni urejena in ob visoki porabi, sušnih obdobjih, ko se zmanjša izdatnost vodnega vira na zajetju ali izjemnih primeri, predstavlja motnje v preskrbi,
  • neustrezne tehnične in hidravlične rešitve, ki v sistemu povzročajo velika nihanja tlakov, neustrezne transportne kapacitete, zato nastajajo poškodbe na cevovodih in posledično motnje v dobavi vode,
  • dotrajanost cevi, kar posledično pomeni več poškodb, več motenj v dobavi pitne vode in dražje vzdrževanje sistema in večje vodne izgube v sistemu,
  • zagotavljanje ustrezne kvalitete (bakteriološke ustreznosti) pitne vode, ker se kloriranje izvaja v zelo omejenem obsegu.

Z izgradnjo novega vodovodnega sistema in podsistemov se bodo prenovili, posodobili, nadgradili, tehnično in hidravlično izboljšali predmetni cevovodi in pripadajoči objekti, s tem pa se bo izboljšala kvaliteta oskrbe in tudi kakovost pitne vode.